{"id":239013,"date":"2022-01-17T08:00:00","date_gmt":"2022-01-17T08:00:00","guid":{"rendered":"https:\/\/eu.intelligentlabs.org\/kognitivni-upad-ali-lahko-fosfatidilserin-pomaga\/"},"modified":"2022-01-17T08:00:00","modified_gmt":"2022-01-17T08:00:00","slug":"kognitivni-upad-ali-lahko-fosfatidilserin-pomaga","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/eu.intelligentlabs.org\/sl-si\/kognitivni-upad-ali-lahko-fosfatidilserin-pomaga\/","title":{"rendered":"Kognitivni upad \u2013 Ali lahko fosfatidilserin pomaga?"},"content":{"rendered":"\r\n

Starej\u0161i kot smo, starej\u0161i postajajo na\u0161i nevroni. Na dolo\u010deni to\u010dki ve\u010dina ljudi za\u010dne opa\u017eati nekatere bla\u017eje simptome, kot so rahlo poslab\u0161anje kratkoro\u010dnega spomina, ali te\u017eave pri pomnjenju neko\u010d znanih imen in obrazov. To je naravni del staranja in je znan kot kognitivni upad.<\/strong><\/p>\r\n\r\n\r\n\r\n

Sre\u010dni in zdravi mo\u017egani, ki dobro delujejo, imajo mo\u017eganske celice, ki so med sabo u\u010dinkovito povezane. Na\u010din s katerim sta dve mo\u017eganski celici povezani se imenuje \u00bbsinapsa\u00ab, in vse na\u0161e celice v na\u0161ih mo\u017eganih in centralnem \u017eiv\u010dnem sistemu uporabljajo sinapse. Zaradi teh lahko razmi\u0161ljamo, se gibamo, u\u010dimo in spominjamo. Vendar, med staranjem na\u0161e mo\u017eganske celice (tudi znane kot nevroni) za\u010dnejo odmirati, in nevroni, ki pre\u017eivijo postanejo manj zdravo in po\u010dasi izgubijo sposobnost povezovanja z drugimi okoli\u0161kimi nevroni.<\/p>\r\n\r\n\r\n\r\n

Kognitivni upad o\u010ditno ni velik in v veliki meri verjetno ne bo vplival na na\u0161a \u017eivljenja. Vendar, \u010de dovolimo, da se degeneracija nadaljuje, bomo verjetno dosegli naslednjo stopnjo, znana kot blaga kognitivna okvara<\/strong>. Ta je malo bolj resna in pomeni, da ljudje \u017eivijo dokaj pod njihovimi sposobnostmi, ampak \u0161e vedno \u017eivijo relativno normalno in samostojno.<\/p>\r\n\r\n\r\n\r\n

Kljub temu, ko stvari dose\u017eejo dolo\u010den prav, dose\u017eemo stopnjo demence<\/strong>, kjer opravljanje enostavnih vsakdanjih opravkov za\u010dne predstavljati te\u017eavo. In \u017eivljenje brez pomo\u010di nebi bilo ve\u010d mo\u017eno. 60%-80% primerov demence<\/a> predstavlja Alzheimerjeva bolezen.<\/p>\r\n\r\n\r\n\r\n

\"sre\u010den<\/figure>\r\n\r\n\r\n\r\n

Celi\u010dne membrane in kognitivni upad<\/strong><\/h2>\r\n\r\n\r\n\r\n

Demenca<\/strong> je izraz za skupino bolezni in stanj, ki vodijo v upad kognitivnih funkcij<\/strong> \u2014 spomin, obna\u0161anje, govorjenje, re\u0161evanje te\u017eav in sprejemanje odlo\u010ditev\u2014do stanja, ki vpliva na vsakdanje \u017eivljenje.<\/p>\r\n\r\n\r\n\r\n

V ve\u010d letih so raziskovalci odkrili \u0161tevilne razli\u010dne vzroke demence. Najbolj pomembna je bila struktura membran, ki obkro\u017ea in \u0161\u010diti na\u0161e mo\u017eganske celice.\u00a0 Nenormalna tvorba po\u0161kodovanih proteinov vodi v napredujo\u010di kognitivni upad, dokler ne dose\u017ee demence.<\/p>\r\n\r\n\r\n\r\n

Kaj so celi\u010dne membrane?<\/strong><\/h2>\r\n\r\n\r\n\r\n

Na\u0161e celi\u010dne membrane so sestavljene iz 2 lipidnih slojev, znanih kot lipidni dvosloj. Med staranjem se na\u0161e celice skr\u010dijo in sestava lipidnega dvosloja se spremeni.<\/p>\r\n\r\n\r\n\r\n

V normalnem bi morale celice biti \u010dvrste, teko\u010de, prilagodljive in fleksibilne, kar bi jim omogo\u010dalo, da u\u010dinkovito pridobijo sinapti\u010dni signal od drugih celic. Prav tako morajo biti prepustne za prehajanje proteinov, encimov, nutrientov, kisika, glukoza, itd. v in iz celice.<\/p>\r\n\r\n\r\n\r\n

Vendar, ko membrane izgubijo svojo \u010dvrstost in teko\u010dnost, postanejo trdnej\u0161e, posledi\u010dno manj prepustne in slab\u0161e dovzetne za pridobivanje sinapti\u010dnih signalov. Podobno kot pomaran\u010da, ki je na za\u010detku \u010dvrsta in so\u010dna, ampak, ko izgubi vlago, postane \u010dedalje bolj suha in trda.<\/p>\r\n\r\n\r\n\r\n

Kaj je lipidni dvosloj?<\/strong><\/h2>\r\n\r\n\r\n\r\n
\"fosfatidilserin<\/figure>\r\n\r\n\r\n\r\n

Fosfolipidni dvosloj celi\u010dnih membran.<\/p>\r\n\r\n\r\n\r\n

Lipidni dvosloj je sestavljen iz fosfatidilholina, fosfatidiletanolamina, sfingomielina (kombinacije fosfatidilholina in fosfatidiletanolamina), fosfatidilserina in omega-3 ma\u0161\u010dobne kisline DHA.<\/p>\r\n\r\n\r\n\r\n

Tako kot fosfatidilholin, je tudi fosfatidiletanolamin zelo pomemben za strukturno integriteto membrane; nekako kot jekleno ogrodje stavbe, medtem, ko fosfatidilserin in DHA omogo\u010data fluidnost in fleksibilnost.<\/strong><\/p>\r\n\r\n\r\n\r\n

Kako staranje vpliva na lipidni dvosloj?<\/strong><\/h2>\r\n\r\n\r\n\r\n

Med staranjem v na\u0161ih celi\u010dnih membranah pride do zmanj\u0161anja vsebine fosfatidilserina in pove\u010danja holesterola (1,3).\u00a0 To je klju\u010d za pove\u010danje trdnosti in zmanj\u0161anje teko\u010dnosti in fleksibilnosti celi\u010dne membrane.<\/p>\r\n\r\n\r\n\r\n

To povzro\u010di zmanj\u0161anje encimske aktivnosti in proteini in ostali nutrienti niso sposobni enostavnega prehajanja skozi celi\u010dno membrano. Zato celice enostavno ne morejo u\u010dinkovito komunicirati z ostalimi celicami (1,4,5).<\/p>\r\n\r\n\r\n\r\n

Na sre\u010do lahko upad fosfatidilserina prepre\u010dimo tako, da enostavno vzamemo prehranski dodatek fosfatidilserina. Absorpcija fosfatidilserina je dobra (dokler ga vzamete s hrano, ki vsebuje ma\u0161\u010dobe!), in prav tako dobro prehaja krvno-mo\u017egansko pregrado v mo\u017eganih, tako se z lahkoto\u00a0 absorbira v na\u0161e membrane nevronov (6).<\/p>\r\n\r\n\r\n\r\n

Kako fosfatidilserin pomaga pri kognitivnem upadu?<\/strong><\/h2>\r\n\r\n\r\n\r\n

V membranah \u017eiv\u010dnih celic lahko zmanj\u0161a, ustavi, ali celo odpravi nastale strukturne, in biokemijske spremembe, in obnovi fleksibilnost in fluidnost membran \u017eiv\u010dnih celic.<\/p>\r\n\r\n\r\n\r\n

To podpira kognitivne funkcije, tako lahko:<\/p>\r\n\r\n\r\n\r\n