![\"Zaslonski](\"https:\/\/eu.intelligentlabs.org\/wp-content\/uploads\/2025\/07\/1-1.png\")
<\/figure>\n\n\n\n\n\n\n\n
Jetra vsebujejo tudo veliko amino kislin<\/h3>\n\n\n\n
Jetra vsebujejo vse esencijalne in pogojno esencijalne amino kisline. Amino kisline so pa tisto, kar na\u0161e telo uporablja pri izgradnji beljakovin in mi\u0161ic. <\/p>\n\n\n\n
- Esencijalne amino kisline<\/strong> so tiste, katere telo ne more samo proizvajati, in jih moramo pridobiti iz na\u0161e prehrane.<\/li>
- Pogojno esencijalne<\/strong> so tiste, ki jih lahko proizvedemo sami, a je lahko proces ote\u017een \u010de do\u017eivljamo stres ali bolezen. Zato je pomembno imeti tudi dobre prahranske vire le teh, kot tudi malo zaloge (1).<\/li><\/ul>\n\n\n\n
Jetra vsebujejo tudi esencijalna hranila<\/h3>\n\n\n\n
Poleg vseh teh vitaminov, mineralov in esencijalnih amino kislin, so jetra odli\u010den vir drugih esencijalnih hranil vklju\u010dno z karnitinom, karnozinom in holinom. <\/p>\n\n\n\n
- Holin<\/strong>\u00a0je bistven za celi\u010dno membrano vseh 20 trilijonov na\u0161ih celic. Holin v obliki acetilholina deluje tudi kot nevrotransmiter v \u017eiv\u010dnem sistemu. Spodbuja mo\u010d mo\u017eganov in zagotavlja signal ki povzro\u010di premik mi\u0161ic, kot tudi mnoge druge telesne funkcije. <\/li>
- Karnozin<\/strong>\u00a0lahko popravi \u0161kodo, ki ga visoki krvni sladkor povzro\u010di v telesu (znan kot glikation).<\/li>
- Karnitin<\/strong>\u00a0je bistven za razgradnjo ma\u0161\u010dobnih kislin v energijo.<\/li><\/ul>\n\n\n\n
![\"rde\u010de](\"https:\/\/eu.intelligentlabs.org\/wp-content\/uploads\/2025\/07\/2-03-1.jpg\")
<\/figure>\n\n\n\nKaj je razlika med rde\u010dim mesom in jetri?<\/h2>\n\n\n\n
Kadar se pogovarjamo o rde\u010dem mesu, je to pravzaprav mi\u0161i\u010dno tkivo \u017eivali. Ve\u010dina mesojedcev dan danes je samo mi\u0161i\u010dno meso. Enako velja za ljudi na dietah z visoko vsebnostjo mesa kot je paleo, keto in karnivorna dieta.<\/p>\n\n\n\n
Med tem ko so na\u0161i predniki, lovci in nabiralci, lovili in jedli meso, so zagotovo pojedli tudi organe. Prav ni\u010d niso metali stran! Adrenalne \u017eleze so naprimer, s svojo visoko vsebnostjo vitamina C, bile v veliko pomo\u010d za izogibanje skorobuti. Spomnimo se namre\u010d, da takrat niso imeli dostopa do toliko sve\u017eega sadja in zelenjave, kot imamo mi danes. <\/p>\n\n\n\n
Kaj pa Vitamin A, vsi vedo da koren\u010dek vsebuje veliko Vitamina A?<\/h2>\n\n\n\n
Kdorkoli si je malo pobli\u017eje pogledal tabelo zgoraj, je bil mogo\u010de malo zmeden glede vrste z Vitaminom A. Ka\u017ee namre\u010d, da koren\u010dek sploh ne vsebuje Vitamina A! Dejansko se sli\u0161i \u010dudno, saj smo vedno poslu\u0161ali, da nam korenje mal da ne omogo\u010da no\u010dni vid (Vitamin A je v o\u010desu prisoten v visokih koli\u010dinah). No, koren\u010dek vsebuje veliko beta karotena, in beta karoten je predhodnik Vitamina A, ni pa dejansko Vitamin A. <\/p>\n\n\n\n
To pomeni, da lahko uporabljamo beta karoten za proizvodnjo Vitamina A v telesu. A potencijalni problem je to, da nekateri od nas imajo gensko mutacijo BCM01 gena<\/strong>. To je gen, ki pretvori beta karoten v Vitamin A. \u0160tudija Leuig et al (2) je odkrila, da ima 42% ljudi enkratno mutacijo tega gena, 24% ljudi pa kar dvojno mutacijo. <\/p>\n\n\n\n
Problem, ko nemorete pretvoriti beta karoten v Vitamin A<\/h3>\n\n\n\n
Za ljudi z enjono ali dvojno BCM01 gensko mutacijo je proizvajanje Vitamina A le iz beta karotena te\u017eje. Med \u0161tudijo so ljudje z enojno mutacijo proizvedli 32% manj Vitamina A iz beta karotena, tisti z dvojno mutacijo pa kar 69% manj Vitamina A. To lahko povzro\u010di te\u017eave za telo \u010de vzamete v zakup vse funkcije v telesu za katere je Vitamin A bistven. <\/p>\n\n\n\n
Na primer, poleg vida, Vitamin A omogo\u010da izra\u017eanje genov, (znano tudi kot transkripcija genov), kar pomeni da na\u0161i geni postanejo dostopni, da bi lahko bili ‘sprogramirani’ za proizvodnjo druga\u010dnih proteinov, ki jih telo mora proizvajati.<\/p>\n\n\n\n
Bistven je tudi za diferenciacijo celic ali celi\u010dno deljenje. Rabimo ga, da bi celice ostale zdrave vsaki\u010d, ko iz ene nasteneta dve celici. To je najbolj o\u010ditno pri celicah, ki se v na\u0161em telesu pogosto delijo. To so celice v ko\u017ei, prebavilih in imunskem sistemu. <\/p>\n\n\n\n
To pomeni, da so zadostne koli\u010dine Vitamina A nujno potrebne za zdravo ko\u017eo (in lase!), zdrava prebavila in zdrav in delujo\u010d imunski sistem. Zdravniki pogosto ljudem s te\u017eavami z ko\u017eo predpisujejo kreme z retinolom, saj retinol v bistvu je Vitamin A, torej v bistvu predpisujejo kremo z Vitaminom A. <\/p>\n\n\n\n
Velike koli\u010dine Vitamina A v jetrih torej lahko zelo pomagajo nekomu, ki ima genske te\u017eave s proizvodnjo aktivnih oblik Vitamina A. Spotoma lahko omenimo, da so drugi dobri viri Vitamina A tudi olje polenovke in prehranski dodatki z jetri vprahu. <\/p>\n\n\n\n
![\"Jetra](\"https:\/\/eu.intelligentlabs.org\/wp-content\/uploads\/2025\/07\/3-03-2.jpg\")
<\/figure>\n\n\n\nDruge prehranske prednosti jeter!<\/h2>\n\n\n\n
Oglejte si \u0161e preostale prednosti rednega u\u017eivanje te zdrave superhrane:<\/p>\n\n\n\n
Jetra so odli\u010den izvor Vitamina B12<\/h3>\n\n\n\n
Vitamin B12 je eden od najpomembnej\u0161ih vitaminov, ki pomaga zjasniti misli in spodbuditi dobro razpolo\u017eenje. Je tudi vitamin, ki je znan po svoji nedostopnosti. Ne samo da igra klju\u010dno vlogo v mo\u017eganski funkciji, bistven je tudi za proizvodnjo DNK, rde\u010dih krvni\u010dk ki nesejo kisik po telesu, \u017eivcev in pri drugih funkcijah. Pomanjkanje B12 je znan povzro\u010ditelj depresije, tesnobe in celo izgube spomina. <\/p>\n\n\n\n
Redna dobava folata<\/h3>\n\n\n\n
Preostanek B vitaminov in Magnezij so povezani z bolj\u0161o kognitivno funkcijo in se prav tako v jetrih nahajajo v velikih koli\u010dinah. To vklju\u010duje tudi folat, zelo pomembno komponento, katere ima veliko ljudi primanjkljaj zaradi na\u010dina \u017eivljenja, genetike in uporabe dolo\u010denih zdravil. <\/p>\n\n\n\n
Ena od najpomembnej\u0161ih funkcij folata je razgrajevanje homocisteina. Homocistein je amino kislina, ki je bila povezana z Alzheimerjevo boleznijo in depresijo kadar je bila v krvi prisotna v visokih koli\u010dinah. <\/p>\n\n\n\n
- Karnozin<\/strong>\u00a0lahko popravi \u0161kodo, ki ga visoki krvni sladkor povzro\u010di v telesu (znan kot glikation).<\/li>
- Pogojno esencijalne<\/strong> so tiste, ki jih lahko proizvedemo sami, a je lahko proces ote\u017een \u010de do\u017eivljamo stres ali bolezen. Zato je pomembno imeti tudi dobre prahranske vire le teh, kot tudi malo zaloge (1).<\/li><\/ul>\n\n\n\n
![\"Jetra](\"https:\/\/eu.intelligentlabs.org\/wp-content\/uploads\/2025\/07\/4-03-1.jpg\")
<\/figure>\n\n\n\n