{"id":238866,"date":"2020-09-14T13:42:50","date_gmt":"2020-09-14T12:42:50","guid":{"rendered":"https:\/\/eu.intelligentlabs.org\/7-zivil-ki-jih-jedo-srecni-ljudje\/"},"modified":"2020-09-14T13:42:50","modified_gmt":"2020-09-14T12:42:50","slug":"7-zivil-ki-jih-jedo-srecni-ljudje","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/eu.intelligentlabs.org\/sl-si\/7-zivil-ki-jih-jedo-srecni-ljudje\/","title":{"rendered":"7 \u017eivil, ki jih jedo sre\u010dni ljudje"},"content":{"rendered":"\n

Virginia Woolf je rekla ”\u010dlovek nemore dobro razmi\u0161ljati, dobro ljubiti ali dobro spati, \u010de ni dobro ve\u010derjal.” Hrana ima neverjetno sposobnost pozitivno vplivati na na\u0161e po\u010dutje. Hrana nas lahko naredi sre\u010dne. A ne gre le za okus in raspolo\u017eenje saj hrana vsebuje makronutriente, ki lahko vplivajo na funkcijo na\u0161ih mo\u017eganov in telesa. Anketa, ki jo je naredil Food and Mood projekt katerega vodi neprofitna organizacija za du\u0161evno zdravje Mind je pokazala, da je okoli 90% ljudi odkrilo, da je sprememba v prehrani mo\u010dno izbolj\u0161ala njihovo du\u0161evno zdravje. Torej, kak\u0161no hrano jedo sre\u010dni ljudje? <\/p>\n\n\n\n

Temna \u010dokolada<\/strong><\/h2>\n\n\n\n
\"\"<\/figure>\n\n\n\n

Saj poznate tisto reklamo s po\u010dasnim posnetkom \u017eenske, ki neverjetno u\u017eiva \u017ee ob prvem gri\u017eljaju so\u010dne \u010dokolade? Izgleda, da to sploh ni tako dale\u010d od resnice. \u010cokolada, sploh tista intenzivna temna z visoko vsebnostjo kakava, vsebuje mo\u017egansko molekulo za ”bla\u017eenost” anandamid. To je kemi\u010dni ”kurir” ali neurotransmiter, ki ga proizvajajo mo\u017egani, da bi za\u010dasno zaustavili ”slabe” ob\u010dutke, kot sta bole\u010dina in depresija. Skratka, \u010dokolada je sre\u010dna hrana! <\/p>\n\n\n\n

Anandamid dejansko deluje podobno marihuani- ampak strokovnjaki pravijo, da pri \u010dokoladi govorimo o ne\u010dem ”veliko veliko veliko veliko bla\u017ejem, kot zadetost”. Ta dobro po\u010dutje, ki ga \u010dokolada povzro\u010di je \u0161e bolj spodbujeno z \u0161e dvema \u010darobnima sestavinama. Te poskrbijo, da se anandamid po\u010dasi razgrajuje in ima dosti \u010dasa se nalo\u017eiti v mo\u017egane. \u010ce pose\u017eete po \u010dokoladi v te\u017ekih \u010dasih lahko zato temu re\u010dete zdravljenje, ne pa razvajanje! Z zau\u010dutjem le majhnega ko\u0161\u010dka \u010dokolade bodo vrednosti stresnih hormov strmo padle! Zgleda ne le ljubezen, ampak tudi sre\u010da gre skozi \u017eelodec. (1,2,3)<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure>\n\n\n\n

Jogurt<\/strong><\/h2>\n\n\n\n

Probioti\u010dni ali Gr\u0161ki jogurt je poln probiotikov, ”dobrih” bakterij, ki \u017eivijo v na\u0161ih prebavilih, uzdr\u017eujejo zdravo prebavo in razgrajujejo vlaknine iz hrane. Raziskave so nam pokazale, da vpliv probiotikov sega dlje, kot do \u010drevesa. Ne presene\u010da torej, da je neravnovesje \u010drevesnih bakterijah pogosto povezana z du\u0161evnimi te\u017eavami, kot sta depresija in anksioznost.<\/p>\n\n\n\n

Ta fenomen lahko pripi\u0161emo neurotransmiterju serotoninu, ki mu pogosto re\u010demo tudi ”molekula sre\u010de” saj igra klju\u010dno vlogo pri nadzorovanju raspolo\u017eenja. Hkrati pa malokdo ve, da pribli\u017eno 95% serotonina v telesu prihaja prav iz \u010drevesnih bakterij! Poskrbite za veliko serotonina z jogurtom, ki vsebuje \u017eive kulture, a je tudi poln proteinov. Tako boste poskrbeli za stabilen krvni sladkor, energijo in \u010dustva. (4,5)<\/p>\n\n\n\n

Mastna Riba<\/strong><\/h2>\n\n\n\n

Riba, sploh mastne vrste, so bogat izvor omega-3 ma\u0161\u010dobnih kislin. Sku\u0161a, slanik, losos, sardine, runa in raki bodo vsi povi\u0161ali va\u0161 vnost omega-3, zato lahko poskusite z sve\u017eo, zmrznjeno ali celo konzervirano ribo.<\/p>\n\n\n\n

Omega-3 ma\u0161\u010dobne kisline poskrbijo za \u0161irok nabor koristi za zdravje kot je ni\u017eanje vrednosti holesterola ter pred boleznimi srca in o\u017eilja, diabetsom in rakavim obolenjem. Seveda pa le zdravje ne bo poskrbelo za va\u0161o sre\u010do. Omega-3 ma\u0161\u010dobne kisline prav tako spodbujajo krvno obtok v mo\u017eganih in skrbijo za visoke vrednosti dopamina, ki lahko potem poskrbijo za bolj\u0161e raspolo\u017eenje in kognitivno funkcijo. \u0160tudija v Mo\u017eganskem obna\u0161anju in Imuniteti je pokazala, da so \u0161tudenti, ki so jemali Omega-3 prehranske dodatke imeli neverjetno 20% zni\u017eanje simptomov tesnobe. Premalo Omega-3 v prehrani so zanstveniki \u017ee povezali s simptomi depresije in tesnobe, naj bi pa tudi bil povezan s povi\u0161anim tveganjem samomora pri ostarelih ljudeh. Da bi prepre\u010dili ali se la\u017eje spopadali z depresijo poskusite zvi\u0161ati vnos ribe ali za\u010dnite jemati Omega-3 prehranski dodatek<\/a>. (6,7)<\/p>\n\n\n\n

Banan<\/strong>e<\/h2>\n\n\n\n

Banane imajo sloves antidepresivnine superhrane zato, ker vsebujejo ogromne koli\u010dine L-triptopana, predhodnik hormona sre\u010de serotonina. L-triptopan je esencijalna aminokislina (to pomeni, da ga sami naravno ne proizvajamo zadosti in ga moramo zau\u017eiti s hrano), ki se kasneje v mo\u017eganih pretvori v serotonin. Na \u017ealost je le 1 odstotek zau\u017eitega triptopana namenjena za mo\u017egane, zato ena banana narezana v skledi muslijev zjutraj ne bo naredila prav \u010dude\u017ee. (8) Ampak vsako malo \u0161teje sploh, ko govorimo o neurotransmiterjih, zato se nikakor ne odrecite tisti eni banani dnevno.<\/p>\n\n\n\n

Banane so tudi bogate z vitaminom B6, ki lahko pomaga pri bla\u017eenju tesnobe in pomirjanju stresa. Zrele banane so prav tako polne aminokisline tirozina, ki se lahko pretvori v dopamin, nevrostransmiter, ki nam omogo\u010da za\u010dutiti u\u017eitek, nam daje zagon in motivacijo. (9,10)<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure>\n\n\n\n

Kari<\/strong><\/h2>\n\n\n\n

Imate radi peko\u010do hrano? Ali ste vedeli, da ima Indija najmanj obolelih z Alzheimerjevo boleznijo na svetu? Zahvale gredo najverjetneje ogromnim koli\u010dinam kurkume, ki jo Indijci zelo radi in pogosto uporabljajo pri kuhi. Kurkuma je sestavina, ki daje kariju njegovo zna\u010dilno barvo ter igra pomembno vplogo v zdravju mo\u017eganov. Kurkuma vsebuje kurkumin, spojino, ki lahko spodbuja nastajanje nevrotropnega faktorja v mo\u017eganih (v angle\u0161\u010dini imenovan \u00bbbrain-derived neurotrophic factor\u00ab ali BDNF), ki \u0161\u010diti pred demenco in depresijo. Zato si privo\u0161\u010dite skledo karija in si za\u010dinite \u017eivljenje! (11)<\/p>\n\n\n\n

Kava<\/strong><\/h2>\n\n\n\n

Jaz sem vedno slabe volje, preden spijem svojo jutranjo podalj\u0161ano kavo. Dobra novica je, da menda nisem kriva samo jaz, tako pravi znanost! Kava vpliva na veliko kemi\u010dnih ”kurirjev” v mo\u017eganih, ki so odogovorni za na\u0161e raspolo\u017eenje. Ne zami\u0161ljate si, tista kava vas dejansko spravi v bolj\u0161o voljo!<\/p>\n\n\n\n

Kofein blokira receptorje za adenosin, kar vam posledi\u010dno da energijo in izni\u010di ob\u010dutek zaspanosti. Prav tako povi\u0161a vrednosti serotonina in dopamina, kar pripomore h veselju, koncentraciji in pozornosti. Znanstvene raziskave so prav tako pokazale, da kava povzro\u010di sprostitev BDNF in tako ustvarja nove nevrone in vzdr\u017euje zdrave mo\u017egane ter prepre\u010duje simptome depresije. (12)<\/p>\n\n\n\n

Robide<\/strong><\/h2>\n\n\n\n

Po\u010dasi se za\u010denja sezona robid, grmovje bo polno sadezev in vam priporo\u010damo, da se vrnete v otrostvo in narabutate dozo naravnega antidepresiva! Vijol\u010dni pigmenti v robidah so pravi zaklad v tem sade\u017eu. Antocianini so pigmenti, ki robidam in borovnicam dajejo njihovo zna\u010dilno barvo, a so tudi mo\u010dni antioksidanti, ki poskrbijo za uni\u010denje rakotvornih prostih radikalov in pomagajo mo\u017eganom proizvajati dopamin. Premalo dopamina v mo\u017eganih lahko povzro\u010di depresijo, zato se lahko mirne vesti prenajeste jagodi\u010devja in tako poskrbite za bolj\u0161e raspolo\u017eenje. (10) Zdrava hrana je sre\u010dna hrana! <\/p>\n\n\n\n

Viri:<\/p>\n\n\n\n

    \n
  1. Brain cannabinoids in chocolate E. di Tomaso, M. Beltramo, D. Piomelli, Nature, 382, 677-8 (1996)<\/li>\n\n\n\n
  2. Chocolate may mimic marijuana in brain. Chemical and Engineering News 74, 31 (1996).<\/li>\n\n\n\n
  3. Researchers say chocolate triggers feel-good chemicals (CNN, Linda Ciampa),\u00a0 CNN, Feb. 14, 1996.<\/li>\n\n\n\n
  4. That gut feeling. Dr. Siri Carpenter American Psychological Association. September 2012, Vol 43, No. 8<\/li>\n\n\n\n
  5. Gut emotions \u2013 mechanisms of action of probiotics as novel therapeutic targets for depression and anxiety disorders.( CNS Neurol Disord Drug Targets. 2014;13(10):1770-86) Slyepchenko A, Carvalho AF, Cha DS, Kasper S, McIntyre RS1.<\/li>\n\n\n\n
  6. Effect of fish-oil supplementation on mental well-being in older subjects: a randomized, double-blind, placebo-controlled trial (American Journal for Clinical Nutrition 2008) Ondine van de Rest, Johanna M Geleijnse, Frans J Kok, Wija A van Staveren, Willibrord H Hoefnagels, Aartjan TF Beekman, and Lisette CPGM de Groot<\/li>\n\n\n\n
  7. Omega-3 supplementation lowers inflammation and anxiety in medical students: a randomized controlled trial.(Brain Behav Immun. 2011 Nov;25(8):1725-34. doi:10.1016) Kiecolt-Glaser JK1, Belury MA, Andridge R, Malarkey WB, Glaser R.<\/li>\n\n\n\n
  8. Richard, D. M., Dawes, M. A., Mathias, C. W., Acheson, A., Hill-Kapturczak, N., & Dougherty, D. M. (2009). L-Tryptophan: Basic Metabolic Functions, Behavioral Research and Therapeutic Indications. International journal of tryptophan research : IJTR<\/em>, 2<\/em>, 45\u201360. https:\/\/doi.org\/10.4137\/ijtr.s2129<\/li>\n\n\n\n
  9. http:\/\/neuro.psychiatryonline.org\/doi\/pdf\/10.1176\/jnp.2010.22.4.451.e25<\/a><\/li>\n\n\n\n
  10. The role of dopamine in mood disorders. Diehl DJ, Gershon S. Compr Psychiatry. 1992 Mar-Apr;33(2):115- 20.<\/li>\n\n\n\n
  11. Critical Examination of Studies on Curcumin for Depression (J Clin Psychiatry 2014;75(10):e1110\u2013e1112) Chittaranjan Andrade, MD<\/li>\n\n\n\n
  12. http:\/\/worldofcaffeine.com\/caffeine-and-neurotransmitters\/<\/a><\/li>\n<\/ol>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

    Virginia Woolf je rekla ”\u010dlovek nemore dobro razmi\u0161ljati, dobro ljubiti ali dobro spati, \u010de ni dobro ve\u010derjal.” Hrana ima neverjetno sposobnost pozitivno vplivati na na\u0161e po\u010dutje. Hrana nas lahko naredi sre\u010dne. A ne gre le za okus in raspolo\u017eenje saj hrana vsebuje makronutriente, ki lahko vplivajo na funkcijo na\u0161ih mo\u017eganov in telesa. Anketa, ki jo…<\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":153097,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_kad_blocks_custom_css":"","_kad_blocks_head_custom_js":"","_kad_blocks_body_custom_js":"","_kad_blocks_footer_custom_js":"","_kad_post_transparent":"","_kad_post_title":"","_kad_post_layout":"","_kad_post_sidebar_id":"","_kad_post_content_style":"","_kad_post_vertical_padding":"","_kad_post_feature":"","_kad_post_feature_position":"","_kad_post_header":false,"_kad_post_footer":false,"_kad_post_classname":"","footnotes":""},"categories":[3192],"tags":[],"coauthors":[],"class_list":["post-238866","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-nutrition"],"taxonomy_info":{"category":[{"value":3192,"label":"Nutrition"}]},"featured_image_src_large":["https:\/\/eu.intelligentlabs.org\/wp-content\/uploads\/2025\/07\/7-alimentos-que-come-la-gente-feliz-01-1024x512.jpg",1024,512,true],"author_info":{"display_name":"David Pashley","author_link":"https:\/\/eu.intelligentlabs.org\/sl-si\/author\/david\/"},"comment_info":0,"category_info":[{"term_id":3192,"name":"Nutrition","slug":"nutrition","term_group":0,"term_taxonomy_id":3192,"taxonomy":"category","description":"","parent":0,"count":39,"filter":"raw","cat_ID":3192,"category_count":39,"category_description":"","cat_name":"Nutrition","category_nicename":"nutrition","category_parent":0}],"tag_info":false,"wpml":{"language":"sl-si","is_original":false,"original_post_id":132208,"translations":{"bg-bg":{"id":225596,"language":"bg-bg","is_original":false},"cs-cz":{"id":218932,"language":"cs-cz","is_original":false},"da-dk":{"id":222317,"language":"da-dk","is_original":false},"de-at":{"id":215084,"language":"de-at","is_original":false},"de-de":{"id":2986,"language":"de-de","is_original":false},"el-cy":{"id":229576,"language":"el-cy","is_original":false},"el-gr":{"id":228138,"language":"el-gr","is_original":false},"en-gb":{"id":132208,"language":"en-gb","is_original":true},"en-ie":{"id":166803,"language":"en-ie","is_original":false},"en-mt":{"id":166264,"language":"en-mt","is_original":false},"es-es":{"id":4304,"language":"es-es","is_original":false},"fi-fi":{"id":238296,"language":"fi-fi","is_original":false},"fr-fr":{"id":3947,"language":"fr-fr","is_original":false},"fr-lu":{"id":221629,"language":"fr-lu","is_original":false},"hu-hu":{"id":225134,"language":"hu-hu","is_original":false},"it-it":{"id":4809,"language":"it-it","is_original":false},"lt-lt":{"id":230952,"language":"lt-lt","is_original":false},"nl-be":{"id":217869,"language":"nl-be","is_original":false},"nl-nl":{"id":182863,"language":"nl-nl","is_original":false},"pl-pl":{"id":183405,"language":"pl-pl","is_original":false},"pt-pt":{"id":167551,"language":"pt-pt","is_original":false},"ro-ro":{"id":237408,"language":"ro-ro","is_original":false},"sl-si":{"id":238866,"language":"sl-si","is_original":false},"sv-se":{"id":223260,"language":"sv-se","is_original":false}}},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/eu.intelligentlabs.org\/sl-si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/238866","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/eu.intelligentlabs.org\/sl-si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/eu.intelligentlabs.org\/sl-si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/eu.intelligentlabs.org\/sl-si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/eu.intelligentlabs.org\/sl-si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=238866"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/eu.intelligentlabs.org\/sl-si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/238866\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/eu.intelligentlabs.org\/sl-si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/153097"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/eu.intelligentlabs.org\/sl-si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=238866"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/eu.intelligentlabs.org\/sl-si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=238866"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/eu.intelligentlabs.org\/sl-si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=238866"},{"taxonomy":"author","embeddable":true,"href":"https:\/\/eu.intelligentlabs.org\/sl-si\/wp-json\/wp\/v2\/coauthors?post=238866"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}